|
NARAVNE ZNAMENITOSTI
· turška ali medvedja leska iz prejšnjega stoletja v Vojniku
· črni gaber pri Sv. Tomažu nad Vojnikom (starost nad 500 let)
· Ravnakov kostanj na Lipi pri Frankolovem (starost nad 500 let)
· Grilčev hrast v Gabrovcu pri Vojniku, star okrog 300 let
· Sejkova lipa v Gabrovcu pri Vojniku, stara med 200- 250 let.
· zaščitene planinske rože:
encijan (veliki in mali) ob vznožju Paškega Kozjaka (Socka), na Lindeku (Frankolovo)
avrikelj - vznožje Paškega Kozjaka: skalovje ob reki Hudinji (Socka), pobočja Kozjeka in Stenice (Socka)
zlato jabolko in zlat klobuk na pobočjih Kislice in Stenice, Socka
· tisov sestoj, greben Kislice (Socka)
· brzice reke Hudinje (Socka - Vitanje) - pravi raj za ribiče
· ostanki rudnikov:
svinčene rude na pobočju med Kozjekom in Kislico nad vasjo Selce (Socka),
železove rude: Kelti so jo kopali in topili na Velikem vrhu med domačijama Podgoršek in Škoflek v vasi Hrenova (Nova Cerkev)
KULTURNA IN SAKRALNA DEDIŠČINA
* Kapela Sv. Tomaža pri Sv. Tomažu nad Vojnikom, ostanki nekoč mogočnega srednjeveškega gradu iz 12. stol.
* Grad Lemberg iz 12. stol., leta 1453 ga je porušil Friderik II. Celjski, ponovno je bil zgrajen leta 1584. Še danes nam grad razkriva svojo mogočno podobo, že s poti, ki pelje proti Dobrni. Slikovito podobo mu daje naravna varovanost z vseh strani. Čeprav ozek in oglat deluje masivno, še posebno pa star siv okrogli stolp, katerega obdaja venec ozkih okrasov. V samo grajsko jedro vodijo velika obokana vrata. Tik pod gradom se je razvijal manjši trg, znan po usnjarstvu in domači tradicionalni obrti.
* Graščina s parkom Socka ( 15. stol. ), prvotni lastniki so znani že iz prve polovice 13. stol. Kompleks sestavlja več samostojnih zgradb, ki obdajajo veliko dvorišče. Na vzhodni strani je ozki, enonadstropni neogotski vhodni trakt, na severni strani je dvonadstropni stanovanjski kompleks, na dvoriščni fasadi sta dva portala, eden starejši, drugi baročen. V vzhodnem delu so kleti s križnorebrastimi in banjstimi oboki, južni trakt je enonadstropen in enostaven, na zahodni strani je dvonadstropno gospodarsko poslopje. Park je primer klasicistične zasnove iz druge pol. 19. stol. z elementi eksotizma.
* Župna cerkev Sv. Jerneja iz 13. stol. Je pogorela , sedanja neoromanska stavba je iz konca prejšnjega stol. Cerkev spada med največje pri nas. Sestavljajo jo pravokotna ladja z vzidanim zvonikom, kateri sta prizidani kapeli pravokotne oblike, sledi ožji in precej nižji 3/8 zaključeni prezbiterij, kateremu je na jugu prizidana nadstropna zakristija z okroglim stolpičem s stopnicami. Zunanjost je neoromanska, vanjo je vzidanih precej rimskih spomenikov. Največja vrednost cerkve je slavna Kremser- Schmidtova slika Sv. Jerneja, katero so zadnjič renovirali leta 1955/ 56.
* Gotska cerkev Sv. Florijana, Vojnik iz 15. stol. Cerkev sestavljajo prizmatičen zvonik, pravokotna ladja, ki je na jugu v liniji zvonika, na jugu in severu 3/8 zaključeni kapeli. Zunanjost; zvonik je brez talnega zidca, ima pa preprost venčni zidec. Prezbiterij opasuje gotski talni zidec ter žlebasti fabion. Notranjost; po letu 1730 je bila prizidana Nepomukova kapela ter zahodni del zakristije. Opravo je cerkev dobila v drugi polovici 18. stol.
* Cerkev Sv. Lenarta, pražupnija Nova cerkev ( 13. stol. ), kjer je dve in pol leti služboval Antom Martin Slomšek ( 6. maj 1827 - 23. oktober 1829 ). Cerkev sestavljajo ladja, prezbiterij in dve kapeli. Gradnja je kamnita in ometana, fasada je preprosta, južno od prezbiterija stoji mogočen štirioglat zvonik ter vzhodno od njega prizidana enonadstropna zakristija. V notranjosti je ladja tlakovana z diagonalno položenimi marmornatimi ploščami, obe kapeli pa s šamotom. Cerkev je leta 1795 poslikal celjan Janez Cimbol. Veliki oltar in oltar rešnjega telesa sta delo Francesca Galla iz leta 1779.
* Mihaelova kapela, v Novi Cerkvi, ob cerkvi Sv. Lenarta. Gotska kapela ima rekonstruirano baročno arhitekturno poslikavo šivanih robov iz konca 18. stol. Na kapeli so tudi rekonstruirana okna v prezbiteriju ter vhodna vrata v kapelo. V kapeli je imel Anton Martin Slomšek tudi nedeljsko šolo za svoje vernike.
* Trg Vojnik, je razglašen kot spomenik zgodovinskega urbanizma. Meje območja so: po Hudinji, južno od Prušnikove ul. (Bezenškove ul.), po Vinterjevi, Keršovi in Čufarjevi ulici do cerkve Sv. Florijana, po pobočju nad cesto, ter severno od kmetij Celjska cesta 4 in 5 do Hudinje. Prvič se kot trg omenja v gospoščinskem urbarju leta 1524 in je bil last deželnega kneza. Zveza med srednjeveškim gradom Hocheneke in naseljem pod gradom je temeljila na fevdalni odvisnosti in tudi kasneje je trg ohranil kmetijski značaj. Danes pa je upravno središče Občine Vojnik.
* Arhitektura kmečke krajine ( kozolci - toplarji, stare kmečke hiše )
* Pokopališče Vojnik, grobnice in grobovi znanih Vojničanov in Celjanov ter bronasti odlitek glave Antona Novačana, pisatelja, dramatika in diplomata, katerega rod izhaja iz Novak pri Novi Cerkvi. Pri svojem delu se je srečeval in sodeloval s Franom Saleškim Finžgarjem, dr. Drago Marušičem, Albinom Prepeluhom ter dr. Bogomilom Vošnjakom. Umrl je v izgnanstvu, v Argentini, a danes je njegova grobnica na pokopališču v Vojniku.
* Iz novejše zgodovine so spomeniki padlim I in II. svetovne vojne Tu velja omeniti spomenik padlim v II. svetovni vojni, ki se nahaja pri stari šoli v Vojniku, dalje spomenik Frankolovskim žrtvam ( zapornikom iz Celjskega Starega piskra ) v Frankolovem ob glavni cesti.
|